Knežje mesto Celje je bogato tudi s številnimi dostopnimi potmi in parki. Predvsem za tiste z vozičkom na elektromotorni pogon, Celje ponuja obilo sprehajalnih poti, kjer lahko vztrajno nabiramo prevožene kilometre.
Bila je nedelja, dan ko je staro mestno jedro manj zasuto z avti, zato smo z lahkoto ulovili prosto parkirno mesto za invalida v samem centru, na Trgu celjskih knezov. Ko smo premagali par metrov starih kamnitih tal, smo mimo osrednje knjižnice prispeli do Savinjskega nabrežja.
Asfaltna pot ob Savinji, v senci starih drevesnih krošenj, vodi vse do Kajak kanu kluba Celje. Tam seveda poti ni konec, le makadamska je. A je pot dobro utrjena, zato smo brez težav nadaljevali po njej. Če vam makadam in prah ne ustrezata, se lahko obrnete in vrnete nazaj do osrednje knjižnice in se čez novozgrajeni most čez Savinjo podate v Mestni park, kjer je poleg ledene dvorane ogromno sprehajalnih poti, obdanih z zelenico in prekritih s krošnjami dreves.
Lepo urejeno je tudi osrčje mestnega jedra. Tu in tam še naletimo na kamnito podlago, ki nas pretrese, a je to vse prej kot pogost pojav. Večinoma so tla na novo tlakovana z ravnimi ploščami, ne manjka klančin in dostopnih kafičev ter restavracij.
