V Društvu za mobilnost invalidov Moja pot si že vrsto let prizadevamo za enakopravno mobilnost oseb z invalidnostjo. Pravica do osebne mobilnosti je temelj samostojnega življenja, a danes se zdi, kot da birokratske odločitve počasi, a vztrajno, to pravico spreminjajo v oddaljen privilegij. Ena od takšnih pravic je t. i. oprostitev plačila davka na motorna vozila (DMV) za invalide – ki pa v letu 2025 pogosto nima več prave vrednosti.
Od resnične olajšave do simbolične geste
Če se ozremo 30 let nazaj, je bila zakonodaja invalidom precej bolj naklonjena. Takrat je bil invalid, ki je kupil novo vozilo, oproščen prometnega davka in carine. To je omogočalo dejansko finančno dostopnost in spodbujalo samostojnost. Danes? Davka na motorna vozila (DMV) pri novih vozilih z nizkimi emisijami pogosto skoraj ni več – kar pomeni, da vračilo DMV za invalide v številnih primerih znaša le nekaj deset evrov. Težko bi temu še rekli “olajšava”, čeprav se na papirju še ohranja takšen izraz.
Pravica do oprostitve plačila DMV je omejena na vozila z močjo do 150 kW, kar ob razcvetu ponujene moči v novih vozilih, predvsem v hibridnih pogonih, izgublja svoj smisel in realnost. Tako se zgodi, da je invalid kaznovan, če si želi vozilo, ki mu dejansko omogoča samostojno mobilnost.
Invalidi med omejitvami, birokracijo in izločenostjo
Zaradi okoljskih norm, zakonodaje o izpustih CO₂ in omejevanja motorjev z notranjim izgorevanjem, invalidi danes težko najdemo vozilo, ki je primerno za predelavo – bodisi zaradi prostorske utesnjenosti, konstrukcijskih sprememb, bodisi zaradi ukinitve modelov, ki so bili nekoč standard. Evropska avtomobilska industrija je zaradi okoljskih pritiskov skoraj čez noč umaknila ali temeljito preoblikovala večino dostopnih, višjih in prilagodljivih vozil, ki so bila primerna za prevoz osebe na invalidskem vozičku.
Kaj želimo?
V Društvu Moja pot menimo, da bi morala Slovenija ponovno celovito razmisliti in strniti pravice oz. ugodnosti ob nakupu novega vozila, ki se ga dodatno prilagodi in/ali novega že prilagojenega vozila za invalida. Predlagamo, da se:
- ponovno uvede resnična olajšava, vezana na celotno vrednost vozila, ne le na DMV;
- odpravi vnaprej določene in zastarele cene na Listi prilagoditve vozil za dodatne prilagoditve;
- upošteva dejanskih 85 % sofinanciranja za prilagoditev vozila (od predračuna predelovalca ali dobavitelja novega že prilagojenega vozila);
- upošteva, da vozila za osebe z večjimi oviranostmi niso izbira, temveč nuja – in jih je treba posebej obravnavati.
Spoštovanje invalidov se ne kaže v političnih govorih in lepih geslih, temveč v dejanjih in zakonih, ki jim omogočajo neodvisno življenje. Če mobilnost ni omogočena, tudi enakopravnost ni dosežena. Zato pozivamo k resnemu premisleku in spremembam, ki bodo invalidom resnično omogočale mobilnost – ne le prazno črko na papirju.
