Večkrat smo že obiskali veliki mednarodni sejem Rehacare v Düsseldorfu, a tokrat nas je zanimalo, kaj ponujajo naši severni sosedje. Seveda v precej manjšem obsegu, a vendarle vredno obiska.
Petek, 12. maja, smo izkoristili za “čez Ljubelj na drugo stran…”, kjer smo v Celovcu obiskali ReCare sejem – sejem nege, vključevanja in rehabilitacije. Te tri glavne točke so bile s strani organizatorjev izbrane zato, ker so to tematike s katerimi se vsaka invalidna oseba in njeni spremljevalci nenehno srečujejo skozi celotno življenjsko pot.
Sejem se je odvijal samo v eni dvorani, dvorani 2, pred katero so posebej za ta dogodek organizatorji omogočili parkiranje invalidnim osebam. Kljub temu, da je sejem namenjen predvsem osebam z invalidnostjo, je organizator omogočal prost vstop invalidni osebi in njenemu spremljevalcu, kar je pohvalno. Ravno tako moram poudariti, da je bila tudi cena parkiranja enaka 0,00 eur. Močno dvomim, da bi se kaj takega pripetilo v Sloveniji, a dopuščam možnost, da se motim.
Videti je bilo mogoče pripomočke za dvigovanje in presedanje gibalno oviranih oseb, medicinske pripomočke, invalidske vozičke na ročni in elektromotorni pogon, dodatke za invalidske vozičke na ročni pogon za večjo mobilnost, higienske pripomočke, stopniščne vzpenjalce in dvigala, ortopedske dodatke in negovalne postelje. Pri invalidskih vozičkih smo si lahko ogledali novi Freee F2, nekaj zložljivih (takšnih za na pot) električnih vozičkov FreedomChair in skuterjev ter ponudbo Invacare vozičkov na elektromotorni pogon. Ostale znamke smo iskali zaman.
Manjkal ni predelovalec vozil za potrebe prevoza invalidne osebe ali samostojne vožnje. A bil je samo eden. Pogrešali smo predvsem nemškega velikana (Paravan) s svojo podružnico v Avstriji. No, upam si trditi, da bi na podobnem sejmu v naši deželi na prizorišče privabili več ponudnikov prilagoditve vozil.
Na sejmišču se niso predstavljali samo ponudniki pripomočkov in dodatkov, temveč tudi svetovalne službe za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne izobraževalne programe in organizacije, ki pomagajo usmerjati invalidne osebe na pot čim bolj samostojnega življenja. Poleg možnosti zaposlitve in poklicne rehabilitacije, so ponudniki predstavljali tudi možnosti preživljanja aktivnega prostega časa in športnih dejavnosti. Na teh področjih se zdi, da so se sosedje res potrudili in predstavili veliko možnosti za dejansko vključevanje invalidov v družbo.
Še večje pohvale si organizator zasluži za obsejemske dejavnosti. Kira Grünberg je predstavila knjigo z njeno zgodbo »Moj skok v novo življenje«, ljubiteljski slepi kuhar Thomas Hill je obiskovalcem razkril svoje trike in nasvete pri kuhanju, predstavili so se plesalci na invalidskih vozičkih, modna revija z oblačili za invalidne osebe ter številni pogovorni forumi.
Sejem ReCare je tako letos ponudil veliko na temo vključevanja in nege ter malce manj na področju rehabilitacije in tehničnih pripomočkov.
Je pa pestro in predvsem koristno ter poučno obsejemsko dogajanje vredno obiska, zato se čez dve leti verjetno zopet vrnemo med obiskovalce. Vabljeni tudi vsi ostali, ki se jih tiče ali jih zanima ta tematika; seveda ob predpostavki vsaj osnovnega znanja nemškega jezika.
