Joysteer je t.i. “Drive-by-wire” sistem upravljanja vozila za težje gibalno ovirane osebe. Krmiljenje, zaviranje in plin je mogoče upravljati kar preko joysticka.
Na voljo je več upravljalnih ročic, njihova “trdota” pa se individualno nastavlja
Celotno delovanje je varno in natančno. Za upravljanje je na voljo več upravljalnih ročic, ki jih pooblaščeni predelovalec lahko ponudi uporabniku. Pri tem je potrebno poudariti, da je upravljalna ročica skrbno izbrana in ponujena na podlagi predhodnih testiranj posameznika, glede na njegovo sposobnost in koordinacijo.
Moč, ki je potrebna za upravljanje joysticka oz. upravljalne ročice, se individualno prilagaja posamezniku. Nastavitve se opravljajo s programiranjem. Spremembe so možne tudi ob vsakoletnem rednem servisnem pregledu sistema pri pooblaščenem predelovalcu. Vsaka sprememba se ob navzočnosti inštruktorja preveri tudi na cesti, v praksi.
Na upravljalni ročici voznik čuti tudi vse povratne informacije, ki bi jih čutil na volanu ali stopalkah. Joysteer ima namreč vgrajen “force-feedback”.
Zagon vozila in sistema Joysteer
S pritiskom na tipko zaženemo hkrati računalnik, ki krmili sistem Joysteer ter kontakt vozila. Med postavljanjem sistema, moramo ob določenemu trenutku pritisniti gumb za zagon motorja, saj lahko v nasprotnem primeru pride do težav pri nalaganju sistema. Joysteer ob vsakem zagonu opravi tudi varnostni test glavnih funkcij in test prisotnosti voznika. Voznik prisotnost potrdi s pomikom joysticka v desno in levo, stisne zavoro in rahlo doda gas. Nato je sistem postavljen, indikator se obarva v zeleno in lahko speljemo.
Vožnja
Na joysticku stisnemu (ali pomaknemo ročico – odvisno od vrste vhodnega joysticka) zavoro, prestavimo menjalnik in že speljemo. Upravljanje volana je mehko in seveda prilagojeno moči voznika. Z višanjem hitrosti vožnje, je joystick trši in vse manj občutljiv. Nekje okrog hitrosti 70 km/h je občutljivost že precej zmanjšana, zavijanje je trše in za zavoj je potrebno joystick pomakniti dlje, kot pri mestni hitrosti. Ko dosežemo hitrostno omejitev naših avtocest, je joystick skorajda direkten, brez dodatnih pomagal in omehčanj. Vožnja je tako varna tudi na AC. Hitrost vozila lahko še povečamo, saj Joysteer ne vpliva na samo vozilo in je le-to popolnoma tovarniško funkcionalno. No, če se nam kazalec hitrosti približa številki 200, nas začne opozarjati na nevarno in previsoko hitrost za joystick, a to je že druga skrajna zgodba.
Servisni pregledi
Joysteer je varen sistem in narejen, da zdrži skoraj šestmestno število zagonov. A vse to zahteva predpostavko, da je redno servisiran. Prvi redni servisni pregled se izvede 6 mesecev po vgraditvi, nato pa najmanj vsakih 12 mesecev. Vsakih 24 mesecev je servis večji (in dražji) saj zahteva menjavo tretjega (da, tretjega) akumulatorja, ki skrbi za nemoten “spomin” nastavitev. Pregleda se tudi bat, ki pomika zavorni pedal, krmilni sistem, testirajo se motorčki, preveri čvrstost pritrditve, morebitne premike žic in kablov (ki jih je na metre) in po potrebi namesti tudi novo ali posodobljeno programsko opremo.
Mobilnost in samostojnost
Z mobilnostjo gre z roko v roki tudi vključenost v družbo. Joysteer vsekakor omogoča mobilnost tudi težje gibalno oviranim. V kombinaciji s celotno prilagojenim vozilom (dvigalo/rampa, vožnja z invalidskega vozička, prilagojen varnostni pas, poglobitev vozila ali namenski voziček za vožnjo, itd.) omogoča tudi delno samostojnost takšne osebe.
Poleg mobilnosti je potrebno poudariti tudi enakost v prometu in varnost. Z vožnjo “Drive-by-wire” samostojni voznik invalid enakovredno obvladuje odprte regionalne ceste, avtoceste, gorske prelaze in parkiranja v ozkih ulicah.
Prilagoditev in zakonodaja
Takšen sistem lahko vgradi le pooblaščen predelovalec. Za takšno vgradnjo (in kasnejše servise) se moramo zapeljati v tujino, največkrat v Nemčijo.
Lista prilagoditve vozila pozna joystick oz. upravljalno ročico. Pozna tudi nekaj dodatkov, ki so pri takšni vgradnji nujni (npr. dodatno zunanje polnjenje akumulatorjev). A cenovno je lista prilagoditev pri teh postavkah še vedno precej podhranjena. Samo za kompletno elektronsko upravljanje vozila preko upravljalne ročice (PV 40) invalid doplača s petmestno številko v evrih. Lista prilagoditev tudi ne more vnaprej predvideti vseh dodatnih posegov v vozilo (pri nakupu novega vozila je potrebno namreč dodatno naročiti konektor za priklop zunanjih naprav za predelovalce), ki jih pozna le predelovalec. Dodatni posegi so namreč odvisni od znamke in modela vozila, od motorja in nenazadnje tudi precej od opreme vozila.
