3.1 C
Hrastnik
nedelja, 27. 11. 2022
spot_img
MOBILNOGaražaRezultati ankete o kulturi parkiranja

Rezultati ankete o kulturi parkiranja

V začetku meseca marca smo na spletni strani mojaPot.net izvedli anketo o trenutnem stanju kulture parkiranja in spoštovanju dodatnega prostora ob vozilu, ki ga gibalno ovirana oseba potrebuje za vstop ali izstop.

Anketa, kot tudi terenska raziskava, je izvedena v okviru projekta Pomisli, predno (za)parkiraš, katerega izvajamo v Društvu Moja pot, financiran pa je s sredstvi ACF Slovenija. Stanje bomo preverili tudi v jeseni, ko se bo izvajanje projekta končalo. Naš cilj je seveda izboljšanje splošnega zavedanja pomembnosti dodatnega prostora, ki ga gibalno ovirana oseba za vstop/izstop potrebuje ob ali za vozilom.

Spletna anketa je bila javnosti na voljo od vključno 9. marca 2022 do dopoldanskih ur 16. marca 2022. Na voljo je bila 7 dni, izpolnilo jo je 147 oseb z in brez znane invalidnosti. V anketi je sodelovalo 98 žensk in 49 moških.

Samostojni vozniki invalidi

Samostojni vozniki invalidi (n=31) so odgovarjali na vprašanja o morebitni potrebi po prilagojenem vozilu, trenutnem stanju spoštovanja parkirnih označb ter morebitnih slabih izkušnjah zaparkiranja.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide

Vsi (100 %) se strinjajo s trditvijo, da so parkirna mesta rezervirana za invalide širša zaradi lažjega vstopa/izstopa iz vozila. Vsi (100 %) so ovrgli trditev, da so omenjena parkirna mesta širša, ker naj bi bili invalidi nekoliko bolj nerodni vozniki. Mešani odzivi so na trditvi, da so parkirišča za invalida širša, da invalidi lažje parkirajo in ker imajo invalidi običajno večja vozila.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide pri samostojnih voznikih invalidih.

Izmed vseh trditev formalno drži samo tista, ki pravi, da so parkirna mesta za invalide širša od običajnih, ker invalidi potrebujejo več prostora za vstop oz. izstop iz vozila. Ostale trditve so subjektivna percepcija posameznika.

Izkušnja z zaparkiranjem

Večina voznikov invalidov je v preteklosti že bila zaparkirana oz. ji je bil onemogočen vstop v vozilo ob povratku. Takšnih je kar 87 %, medtem ko negativne izkušnje nimajo samo štirje (13 %) vozniki invalidi.

Ko je prišlo do onemogočenega vstopa v vozilo zaradi napačnega parkiranja, je v 66 % voznik invalid bil primoran čakati, da se je voznik nepravilno parkiranega vozila vrnil in odparkiral. 24 % zaparkiranih samostojnih voznikov invalidov je ob tem obvestilo redarsko službo ali policijo.

Spoštovanje parkirnih označb in kultura parkiranja

Najboljše so se odrezala parkirišča v zdraviliščih in parkirnih hišah, sledijo hoteli (in bazeni) ter zdravstvene ustanove. Slabo so ocenjena parkirišča ob restavracijah, daleč najslabše pa parkiranja ob množičnih dogodkih in prireditvah. Trgovski centri pustijo mešane občutke, saj so prejemali vse ocene – od zelo slabo do odlično.

Ocena spoštovanja parkirnih označb in kulture parkiranja z vidika samostojnega voznika invalida.

Invalidi sopotniki

Invalidi, ki v vozilu potujejo kot sopotniki (n=15), so odgovarjali na vprašanja o morebitni potrebi po prilagojenem vozilu, trenutnem stanju spoštovanja parkirnih označb ter morebitnih slabih izkušnjah zaparkiranja.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide

Vsi (100 %) se strinjajo s trditvijo, da so parkirna mesta rezervirana za invalide širša zaradi lažjega vstopa/izstopa iz vozila. Vsi (100 %) so ovrgli trditev, da so omenjena parkirna mesta širša, ker naj bi bili invalidi nekoliko bolj nerodni vozniki. Mešani odzivi so na trditvah, da so parkirišča za invalida širša, da invalidi lažje parkirajo in ker imajo invalidi običajno večja vozila.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide pri invalidih sopotnikih.

Izmed vseh trditev formalno drži samo tista, ki pravi, da so parkirna mesta za invalide širša od običajnih, ker invalidi potrebujejo več prostora za vstop oz. izstop iz vozila. Ostale trditve so subjektivna percepcija posameznika.

Izkušnja z zaparkiranjem

Skoraj vsakdo (93 %) je v preteklosti na lastni koži že izkusil težavo z zaparkiranjem vhoda v lastno vozilo. V 20 % sta bili v primeru zaparkiranja obveščeni policija ali redarska služba, 20 % jih je težavo rešilo s preparkiranjem lastnega vozila (govorimo namreč o invalidih, ki potujejo kot sopotniki).

Spoštovanje parkirnih označb in kultura parkiranja

Najboljše so se odrezala parkirišča parkirnih hiš, sledijo zdravilišča, zdravstvene ustanove ter hoteli (in bazeni). Slabo so ocenjena parkirišča ob restavracijah, ki niso prejela nobene zelo slabe, zelo dobre in odlične ocene, daleč najslabše pa parkiranja ob množičnih dogodkih in prireditvah. Trgovski centri prevladujejo z oceno dobro (64 %), sledi zalo slaba ocena (21 %), po 7 % doprinosa k skupni oceni imata slaba in zelo dobra ocena. Nobenemu območju ni nihče namenil odlične ocene.

Ocena spoštovanja parkirnih označb in kulture parkiranja z vidika invalida sopotnika.

Prometni udeleženci brez invalidnosti

V anketi so sodelovali tudi udeleženci v prometu, ki so brez invalidnosti (n=101). Med njimi jih je 65 iz vzhodne ter 36 iz zahodne kohezijske regije.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide

Vsi (100 %) se strinjajo s trditvijo, da so parkirna mesta rezervirana za invalide širša zaradi lažjega vstopa/izstopa iz vozila. Večina (71 %) jih meni, da so dotična parkirišča širša, da invalidi lažje parkirajo. Deljena mnenja so ob trditvi, da so parkirišča širša, ker imajo invalidi običajno večja vozila – s trditvijo se strinja 43 % vprašanih. Več kot 95 % vprašanih se ne strinja, da bi bili invalidi bolj nerodni vozniki in bi zato potrebovali širša parkirišča.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide pri osebah brez invalidnosti.

Izmed vseh trditev formalno drži samo tista, ki pravi, da so parkirna mesta za invalide širša od običajnih, ker invalidi potrebujejo več prostora za vstop oz. izstop iz vozila. Ostale trditve so subjektivna percepcija posameznika.

Minimalno potreben prostor ob vozilu za uporabo kasetnega dvigala

Sodelujočim osebam brez invalidnosti smo v enem stavku predstavili kasetno dvigalo in jih povprašali, kolikšen je po njihovem mnenju minimalno potreben prostor ob vozilu, ki ga invalid s takšnim dvigalom potrebuje za vstop ali izstop iz vozila.
Največ, 50 %, jih meni, da invalid potrebuje ob vozilu 1,5 metra prostora. Da sta potrebna najmanj 2 metra prostora jih meni 21 %, da zadostuje 1 m pa 20 %. Malo, 3 %, sodelujočih ocenjuje, da so potrebni 3-je metri prostora, 1 % jih meni, da je pol metra dovolj.

Potreben prostor ob vozilu s kasetnim dvigalom, kot ga pričakujejo osebe brez invalidnosti.

Uradno je za kasetno dvigalo potrebno 2,5 m prostora ob vozilu, kar veliko proizvajalcev zapiše že na samo dvigalo. Glede na formalno zabeležen potreben prostor lahko zaključimo, da je 5 % anketirancev pravilno ocenilo potreben prostor ob vozilu.
Praksa je seveda lahko drugačna in je odvisna od proizvajalca in tipa kasetnega dvigala, kot tudi od invalidskega vozička, ki ga invalid uporablja. Pod »pravilno« lahko pogojno štejemo tudi 2 m prostora ob vozilu. Vsekakor je najbolj točen podatek tisti, ki je zapisan ali nalepljen na vozilu ali dvigalu samem in je javno viden.

Spoštovanje parkirnih označb in kultura parkiranja

Prav vsa območja parkiranja so dobila vse ocene; od najslabše do najboljše.
Najboljše so se odrezala parkirišča zdravstvenih ustanov in zdravilišč, sledijo hoteli (in bazeni) ter parkirne hiše. Malenkost slabše so ocenjena parkirišča ob restavracijah in trgovskih centrih; najslabše pa parkiranja ob množičnih dogodkih in prireditvah. Trgovski centri prevladujejo z zelo slabo oceno (24 %), da je stanje slabo meni 29 %, kot dobro trgovske centre ocenjuje 30 % vprašanih, z oceno zelo dobro ali odlično jih je ocenilo 17 %.

Ocena spoštovanja parkirnih označb in kulture parkiranja z vidika osebe brez invalidnosti.

Primerjalna analiza

Dojemanje in oceno trenutnega stanja kulture parkiranja smo razdelili glede na odgovore oseb z znano invalidnostjo in brez nje. Za primerjavo smo vzeli odgovore obeh skupin na enaka vprašanja in prišli do spoznanj, da se v grobem skupini ujemata.

Primerjava ocen in dojemanja pomena ter kulture parkiranja pri osebah z invalidnostjo in brez nje.

Osebe brez invalidnosti za odtenek boljše ocenjujejo trenutno stanje, izstopajo zgolj pri mišljenju, da so parkirna mesta za invalide širša, da lahko invalidi lažje parkirajo. Presenetljivo dokaj visok odstotek oseb z invalidnostjo misli enako.

- Oglasni prostor -

ZADNJE OBJAVE