Zgodovina košarke na vozičkih je polna vztrajnosti, inovativnosti ter prizadevanj za enakopravno vključevanje v športne dejavnosti. Športna panoga, ki združuje fizično intenzivnost in taktično spretnost, je za invalide postala močan simbol vztrajnosti, samospoštovanja in timskih vrednot.
Začetki košarke na vozičkih segajo v drugo polovico 20. stoletja, ko so se pojavile prve oblike prilagojenega športa za ljudi s posebnimi potrebami. Z začetki so tesno povezane zgodnje raziskave in razvoj invalidskega športa po vsem svetu, zlasti po drugi svetovni vojni.
Pionirji tega športa so se spopadli z izzivi prilagajanja pravil klasične košarke glede na posebne potrebe posameznikov. V športu za invalide se je pojavilo več kategorij glede na stopnjo invalidnosti, kar je zahtevalo prilagoditve pravil, opreme in načinov igranja. Sčasoma so se razvila jasna pravila in standardi, ki omogočajo enakopravno tekmovanje in uživanje v športu ne glede na fizične zmožnosti.
Mednarodna zveza za košarko na vozičkih (IWBF) je igrala ključno vlogo pri postavljanju standardov, razvoju tekmovanj in promociji tega športa. Prav tako so številni državni in lokalni programi za invalide pomagali spodbujati razvoj košarke za invalide kot sredstvo za rehabilitacijo, druženje in izboljšanje fizičnega počutja.
Košarka na vozičkih se je razvila v številnih različnih formatih, od igranja v invalidskih vozičkih do prilagoditev pravil za različne stopnje gibalne oviranosti. Številni dogodki, turnirji in svetovna prvenstva so postali priljubljeni med igralci in gledalci ter so spodbudili globalno zanimanje za to posebno obliko košarke.
Pomembno je omeniti, da je košarka na vozičkih več kot le športna dejavnost; je simbol boja proti stereotipom in oviram. Udeleženci in podporniki košarke na vozičkih so dokaz, da je šport univerzalen jezik, ki povezuje ljudi in omogoča premagovanje ovir ter uresničevanje osebnih ciljev.
