V začetku meseca julija je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdala spremembe in dopolnitve Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila.
Obstoječi Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila je doživel svoje prve spremembe in dopolnitve.
Omenjeni Pravilnik je bil pri prilagoditvi vozil zastarel že praktično takoj po prvem sprejetju jeseni leta 2014, saj že takrat ni vseboval nekaterih zahtevnejših prilagoditev, ki so nujne potrebne v kombinaciji z drugimi. Tako je recimo skupaj z elektronskim upravljanjem vozila z upravljalno ročico (PV38, PV39, PV40) nujno potreben dodaten akumulator in dodano eksterno polnjenje le-tega, kar zahteva tudi predelavo zunanjih elementov vozila kot je odbijač ali blatnik, kar uporabniku takšne prilagoditve nanese visoke dodatne stroške. Prav tako se v kombinaciji s takšno prilagoditvijo zahteva elektronska blokada varnostnega pasu, kar Pravilnik tudi sploh ni poznal. Prenizko nastavljenih cen pa ni potrebno posebej izpostavljati.
Spremembe in dopolnitve Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila pa zgoraj navedeno odpravljajo oz. dodajajo nekatere prej manjkajoče elemente.
Nov pravilnik dodatno zajema:
- elektronsko upravljanje luči, smernikov, brisalcev, ogledal in hupe preko zaslona na dotik ali preko glasovnega upravljanja (3.200 EUR)
- elektronsko upravljanje senčnika (950 EUR)
- elektronsko blokado varnostnega pasu (750 EUR)
- dodatni akumulator in zunanji polnilec za akumulator (1.120 EUR)
- varovalo oz. pregrada za zaščito stopalk za zavoro, plin in sklopko (200 EUR)
- zložljiva klopca ob strani avtomobilskega sedeža (770 EUR)
- zložljiva klopca ob strani avtomobilskega sedeža – električno nastavljiva (1.900 EUR)
- dodatni montažni sedež v kombiju (1.880 EUR)
- posebni prenosni otroški avto sedež (1.800 EUR)
- posebni prenosni avto sedež za mladostnike in odrasle (2.500 EUR)
- povišana streha avtomobila za doseganje večje višine notranjosti vozila (700 EUR)
- dodatna ogledala (195 EUR)
- parkirni senzorji (330 EUR)
- parkirna kamera (670 EUR)
Poleg na novo dodanih postavk, so nekatere izključene, pri nekaterih pa so se spremenile cene (navzgor in navzdol).
Spremenjen in dopolnjen je tudi seznam prilagoditev, ki jih je mogoče koristiti tudi sočasno ob nakupu novega vozila. V Pravilniku se takšno vozilo imenuje novo prilagojeno vozilo. Če je prva izdaja Pravilnika dopuščala samo subvencijo samodejnega menjalnika, sedaj ta seznam obsega sledeče:
- elektronsko upravljanje ročne zavore v osebnem vozilu (950 EUR)
- elektronsko upravljanje ročne zavore v kombi vozilu (1.200 EUR)
- avtomatski menjalnik osebnega vozila (1.500 EUR)
- avtomatski menjalnik kombi vozila (2.500 EUR)
- elektronsko upravljanje luči, smernikov, brisalcev, ogledal in hupe preko zaslona na dotik ali preko glasovnega upravljanja (3.200 EUR)
- povišana streha avtomobila za doseganje večje višine notranosti vozila (700 EUR)
- parkirni senzorji (330 EUR)
- parkirna kamera (670 EUR)
Pri vsem tem še vedno ni jasno, zakaj snovalci Pravilnika ne omogočijo možnosti nakupa novega prilagojenega vozila, ki že tovarniško ponuja poglobljeno dno za doseganje zadostne višine, navozno klančino, varnostne pasove za osebo na invalidskem vozičku, zložljiv sedež in pritrjevalni sistem za invalidski voziček. Seveda govorimo o vozilu, kakršno je Renault Kangoo. Renault namreč ponuja takšne prilagoditve že vrsto let. Sledijo mu seveda tudi druge znamke – nazadnje smo poročali kako nova Opel Insignia omogoča kupcem, da kot dodatno opremo naročijo prilagoditev za samostojno vožnjo voznika invalida.
Ni se spremenila tudi cena poglobitve poda za dosego večje notranje višine (PV28), ki je še vedno ovrednotena na preskromnih 6.000 EUR, čeprav so cene poglobitve vozila kot je Ford Tourneo Connect, Hyundai H1, Citroën Jumpy, ipd. od 25.000 EUR (+ DDV) naprej.
Glede na ves razvoj novih asistenčnih sistemov, ki so iz dneva v dan pogostejši v vozilih in omogočajo lažjo in predvsem varnejšo vožnjo, pri novem Pravilniku pogrešamo tudi možnost subvencije samodejnega vklopa/izklopa dolgih luči, samodejnega vklopa/izklopa zasenčenih luči ob vstopu v predor in ob zmanjšani svetlobi, senzorja za dež s samodejnim vklopom brisalcev ob dežju, ipd. Da samodejnega zaviranja v sili, aktivnega tempomata in opozoril za vozila v mrtvem kotu niti ne omenjamo. Vse to so namreč sistemi, ki invalidu znatno olajšajo vožnjo, a ostajajo izključno v domeni financiranja invalida samega.
Kljub temu so spremembe in dopolnitve korak naprej k bolj dostopni prilagoditvi vozila in s tem večanju samostojnosti in neodvisnosti, ki vodi invalide do enakih možnosti.