3.7 C
Hrastnik
nedelja, 04. 12. 2022
spot_img
MOBILNOGaražaJesenski rezultati ankete o kulturi parkiranja

Jesenski rezultati ankete o kulturi parkiranja

V mesecu septembru smo na spletni strani mojaPot.net izvedli anketo o trenutnem stanju kulture parkiranja in spoštovanju dodatnega prostora ob vozilu, ki ga gibalno ovirana oseba potrebuje za vstop ali izstop.

Anketa, kot tudi terenska raziskava, sta bili izvedeni ob zaključku projekta “Pomisli, predno (za)parkiraš, ki smo ga v Društvu za mobilnost invalidov Moja pot izvajali od meseca marca. Enako anketo smo izvedli (tudi) ob začetku projekta.

Spletna anketa je bila javnosti na voljo od vključno 11. septembra 2022 do popoldanskih ur 21. septembra 2022. Na voljo je bila 10 dni, izpolnilo jo je 88 oseb z in brez znane invalidnosti. V anketi je sodelovalo 56 žensk in 32 moških.

Samostojni vozniki invalidi

Samostojni vozniki invalidi (n=23) so odgovarjali na vprašanja o morebitni potrebi po prilagojenem vozilu, trenutnem stanju spoštovanja parkirnih označb ter morebitnih slabih izkušnjah zaparkiranja.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide

Vsi (100 %) se strinjajo s trditvijo, da so parkirna mesta rezervirana za invalide širša zaradi lažjega vstopa/izstopa iz vozila. Vsi (100 %) so ovrgli trditev, da so omenjena parkirna mesta širša, ker naj bi bili invalidi nekoliko bolj nerodni vozniki. Mešani odzivi so na trditvi, da so parkirišča za invalida širša, da invalidi lažje parkirajo in ker imajo invalidi običajno večja vozila. Zanimivo je, da kar 50 % invalidov samostojnih voznikov meni, da so parkirišča za invalide širša tudi zato, da invalidi lažje parkirajo. 53 % voznikov invalidov celo meni, da so omenjena parkirišča širša, ker imajo invalidi običajno večja vozila.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide pri samostojnih voznikih invalidih.

Izmed vseh trditev formalno drži samo tista, ki pravi, da so parkirna mesta za invalide širša od običajnih, ker invalidi potrebujejo več prostora za vstop oz. izstop iz vozila. Ostale trditve so subjektivna percepcija posameznika.

Izkušnja z zaparkiranjem

Večina voznikov invalidov je v preteklosti že bila zaparkirana oz. ji je bil onemogočen vstop v vozilo ob povratku. Takšnih je kar 87 %, medtem ko negativne izkušnje nimajo samo štirje (13 %) vozniki invalidi.

Četrtina samostojnih voznikov invalidov (25 %) v zadnje pol leta, kolikor traja akcija »Pomisli, predno (za)parkiraš«, ni bila zaparkirana.

Stanje se je med trajanjem akcije nekoliko izboljšalo.

Spoštovanje parkirnih označb in kultura parkiranja

Najbolje so se odrezala parkirišča v parkirnih hišah in zdraviliščih, sledijo hoteli (in bazeni) ter zdravstvene ustanove. Slabo so ocenjena parkirišča ob restavracijah, daleč najslabše pa parkiranja ob množičnih dogodkih in prireditvah. Slabo so ocenjena tudi parkirišča pri trgovskih centrih.

Ocena spoštovanja parkirnih označb in kulture parkiranja z vidika samostojnega voznika invalida.

Splošna ocena se krepko nagiba k slabemu stanju. 26 % ocenjuje splošno spoštovanje parkirnih označb kot zelo slabo, 39 % kot slabo ter 35 % kot dobro. Nihče je ne ocenjuje z zelo dobro ali odlično oceno.

Invalidi sopotniki

Invalidi, ki v vozilu potujejo kot sopotniki (n=6), so odgovarjali na vprašanja o morebitni potrebi po prilagojenem vozilu, trenutnem stanju spoštovanja parkirnih označb ter morebitnih slabih izkušnjah zaparkiranja.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide

Vsi (100 %) se strinjajo s trditvijo, da so parkirna mesta rezervirana za invalide širša zaradi lažjega vstopa/izstopa iz vozila. Vsi (100 %) so ovrgli trditev, da so omenjena parkirna mesta širša, ker naj bi bili invalidi nekoliko bolj nerodni vozniki. Mešani odzivi so na trditvah, da so parkirišča za invalida širša, da invalidi lažje parkirajo in ker imajo invalidi običajno večja vozila. Med invalidi sopotniki jih kar 60 % meni, da so parkirišča za invalide širša tudi zato, da invalidi lažje parkirajo. 40 % jih meni, da so omenjena parkirišča širša, ker imajo invalidi običajno večja vozila.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide pri invalidih sopotnikih.

Izmed vseh trditev formalno drži samo tista, ki pravi, da so parkirna mesta za invalide širša od običajnih, ker invalidi potrebujejo več prostora za vstop oz. izstop iz vozila. Ostale trditve so subjektivna percepcija posameznika.

Izkušnja z zaparkiranjem

Polovica vprašanih je v preteklosti na lastni koži že izkusila težavo z zaparkiranjem vhoda v lastno vozilo. Od tega se dvema tretjinama (67 %) njih to ni zgodilo v obdobju trajanja akcije »Pomisli, predno (za)parkiraš«. Policije ali redarske službe v primeru zaparkiranja ni obvestil nihče, 33 % jih je težavo rešilo s preparkiranjem lastnega vozila (govorimo namreč o invalidih, ki potujejo kot sopotniki).

Več kot polovica (67 %) je odgovorila, da je ob zaparkiranju počakala, da se je vrnil voznik napačno parkiranega vozila, ki je invalidu onemogočal vstop v vozilo. Odgovor je zelo presenetljiv, saj so odgovarjali invalidi, ki so predhodno označili, da v vozilu običajno potujejo kot sopotniki. Če predpostavljamo, da je v takšnem primeru voznik skrbnik, starš ali asistent brez invalidnosti, je rešitev s čakanjem še toliko bolj presenetljiva.

Spoštovanje parkirnih označb in kultura parkiranja

Najboljše so se odrezala parkirišča zdravilišč, sledijo zdravstvene ustanove, parkirne hiše ter hoteli (in bazeni). Slabo so ocenjena parkirišča ob restavracijah, ki niso prejela nobene zelo slabe, dobre, zelo dobre in odlične ocene, daleč najslabše pa parkiranja ob množičnih dogodkih in prireditvah. Trgovski centri prevladujejo z oceno slabo (50 %), enaka odstotka (17 %) sta namenjena zelo slabi in zelo dobri oceni, kar je lahko posledica različnih okolji ali subjektivne percepcije posameznika. Odlične ocene so prejela parkirišča pri zdravstvenih ustanovah in zdraviliščih.

Ocena spoštovanja parkirnih označb in kulture parkiranja z vidika invalida sopotnika.

Prometni udeleženci brez invalidnosti

V anketi so sodelovali tudi udeleženci v prometu, ki so brez invalidnosti (n=59).

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide

Vsi (100 %) se strinjajo s trditvijo, da so parkirna mesta rezervirana za invalide širša zaradi lažjega vstopa/izstopa iz vozila. Večina (65 %) jih meni, da so dotična parkirišča širša, da invalidi lažje parkirajo. Deljena mnenja so ob trditvi, da so parkirišča širša, ker imajo invalidi običajno večja vozila – s trditvijo se strinja 44 % vprašanih. Več kot 95 % vprašanih se ne strinja, da bi bili invalidi bolj nerodni vozniki in bi zato potrebovali širša parkirišča.

Dojemanje širših dimenzij parkirnih mest za invalide pri osebah brez invalidnosti.

Izmed vseh trditev formalno drži samo tista, ki pravi, da so parkirna mesta za invalide širša od običajnih, ker invalidi potrebujejo več prostora za vstop oz. izstop iz vozila. Ostale trditve so subjektivna percepcija posameznika.

Minimalno potreben prostor ob vozilu za uporabo kasetnega dvigala

Največ, 42 %, jih meni, da invalid potrebuje ob vozilu 1,5 metra prostora. Da sta potrebna najmanj 2 metra prostora jih meni 26 %, da zadostuje 1 m pa 23 %. 9 % sodelujočih ocenjuje, da je potrebno 2,5 metra prostora, medtem ko nihče ne meni, da je potrebno 3 m ali da zadostuje pol metra.

Potreben prostor ob vozilu s kasetnim dvigalom, kot ga pričakujejo osebe brez invalidnosti.

Uradno je za kasetno dvigalo potrebno 2,5 m prostora ob vozilu, kar veliko proizvajalcev zapiše že na samo dvigalo. Glede na formalno zabeležen potreben prostor lahko zaključimo, da je 9 % anketirancev pravilno ocenilo potreben prostor ob vozilu. Praksa je seveda lahko drugačna in je odvisna od proizvajalca in tipa kasetnega dvigala, kot tudi od invalidskega vozička, ki ga invalid uporablja. Pod »pravilno« lahko pogojno štejemo tudi 2 m prostora ob vozilu. Vsekakor je najbolj točen podatek tisti, ki je zapisan ali nalepljen na vozilu ali dvigalu samem in je javno viden.

Spoštovanje parkirnih označb in kultura parkiranja

Prav vsa območja parkiranja so dobila vse ocene; od najslabše do najboljše. Najboljše so se odrezala parkirišča zdravilišč in zdravstvenih ustanov, sledijo hoteli (in bazeni) ter parkirne hiše. Malenkost slabše so ocenjena parkirišča ob restavracijah in trgovskih centrih; najslabše pa parkiranja ob množičnih dogodkih in prireditvah. Trgovski centri prevladujejo z zelo slabo oceno (32 %), da je stanje slabo meni 26 %, kot dobro trgovske centre ocenjuje 23 % vprašanih, z oceno zelo dobro ali odlično jih je ocenilo 19 %.

Ocena spoštovanja parkirnih označb in kulture parkiranja z vidika osebe brez invalidnosti.

Primerjalna analiza

Dojemanje in oceno trenutnega stanja kulture parkiranja smo razdelili glede na odgovore oseb z znano invalidnostjo in brez nje. Za primerjavo smo vzeli odgovore obeh skupin na enaka vprašanja in prišli do spoznanj, da se v grobem skupini ujemata.

Primerjava ocen in dojemanja pomena ter kulture parkiranja pri osebah z invalidnostjo in brez nje.

Osebe brez invalidnosti za odtenek boljše ocenjujejo trenutno stanje, izstopajo zgolj pri mišljenju, da so parkirna mesta za invalide širša, da lahko invalidi lažje parkirajo. Presenetljivo dokaj visok odstotek oseb z invalidnostjo misli enako.

Akcija »Pomisli, predno (za)parkiraš«

Od aprila naprej smo na problematiko zaparkiranja opozarjali preko družbenih omrežjih, preko spletnih in tiskanih medijev, pojavili smo se na nacionalni televiziji in dveh lokalnih, po slovenskih mestih smo izvedli plakatno akcijo, ipd. Našo akcijo je zasledilo 42 % anketirancev, medtem ko 58 % ne pozna akcije.

Poznavanje akcije “Pomisli, predno (za)parkiraš”
- Oglasni prostor -

ZADNJE OBJAVE