Obiskali smo težko pričakovani avtomobilski salon Slovenije, ki kljub odsotnosti nekaterih znamk ponuja zajetno število novosti na enem mestu.
Na sejmišče smo prispeli že zjutraj ob 9h, takoj ko so se odprla vrata avtomobilskega salona. Ker Gospodarsko razstavišče nima svojih parkirnih prostorov, je za samostojnega voznika invalida prvi večji problem že parkiranje. Težavno je iz vozila pred zapornico pridobiti parkirno kartico, še bolj težavno pa nato najti parkirišče rezervirano za invalida, saj ni nikjer nikogar, ki bi ga lahko povprašal o usmeritvi do teh mest. Seveda smo nato pred vhodom naleteli na dve parkirni mesti rezervirani za osebe na invalidskem vozičku in na dva redarja/varnostnika, a takrat je bilo naše vozilo že parkirano daleč zadaj.
Obisk smo pričeli z ogledom gospodarskih vozil, kjer so nas pozdravila manjša in večja dostavna vozila znamk Renault, Volkswagen, Nissan, Ford, Peugeot, Citroën in Opel. Ford je na ta razstavni prostor postavil rahlo prenovljenega Tournea Custom s samodejnim menjalnikom Selectshift, ki z zelo bogato opremo in najmočnejšim dizelskim agregatom stane okrog osemintrideset tisoč evrskih bankovcev. Nissan je med drugim na ogled postavil še vedno zelo praktičen in na slovenskih cestah dokaj neznan model NV200, ki kljub svojim majhnim meram (za dostavnik/kombi) postreže s praktičnostjo, zadovoljivo notranjo višino in zelo dostopno ceno.
Ogledali smo si predstavitev povsem novega Oplovega malega križanca z imenom Crossland X, ki kljub svoji majhnosti ponuja vozniku asistenčne sisteme kot jih poznamo v višjih razredih. Osnovna cena naj bi se pričela pri slabih 15.000 evrih, a za točne cene bo potrebno še malo počakati. Mazda se je odločila, da vse svoje modele prikaže v vpadljivi rdeči barvi. Med njimi tudi prenovljeno Mazdo CX-5, kateri se prednja maska približuje sedanji agresivni podobi modela CX-3. Široko paleto vozil je predstavil tudi Hyundai, ki je kot glavnega aduta v ospredje postavil povsem novega i30.
Izrazita gneča je okrog Peugeotovih modelov 3008 in 5008, ki je premierno predstavljen in še čaka na prve uradne cene. Na prizorišču smo si ogledali tudi trojček Peugeot Traveller / Citroën Spacetourer / Toyota Proace, ki je z visoko stopnjo opreme, samodejnim menjalnikom in najmočnejšim dizelskim agregatom že povsem primerljivi s Volkswagnovim Multivanom in Mercedesom razreda V. Smo pa opazili, da ima omenjeni trojček najnižjo notranjo višino, kar je v primeru vstopa v vozilo z vozičkom zelo pomemben podatek.
Svojo bogato floto vozil je predstavil tudi Ford, ki je slovenski javnosti prvič na ogled postavil novi Ka+, ročno izdelano novo Fiesto in vse modele z Vignale izvedenkami. Bogat nabor vozil so predstavili tudi pri Mercedesu, Renaultu, kjer se je pojavil tudi popolnoma novi Koleos ter prenovljeni Captur, pri Nissanu smo si ogledali novo Micro, itd. Svoj velik prostor ima tudi Porsche koncern, kjer je omembe vreden novi Kodiaq, novi Tiguan Allspace, T6 Multivan PanAmericana, prenovljeni Golf ter konceptno vozilo Budd-e, ki je prispelo ekskluzivno iz Ženeve. Alfa Romeo je na ogled postavila dva nova modela – Stelvio in Giulia.
Kdor bo (še) obiskal omenjeni salon avtomobilov, bo tam zaman iskal znamke kot so Kia, Fiat, BMW, Honda, Mitsubishi, Subaru, Jeep,… Te znamke se namreč niso odločile sodelovati.
Avtomobilski salon je vsekakor vreden ogleda, saj na enem mestu lahko dobimo občutek večih primerljivih vozil. Na enem mestu lahko tudi občutimo, da se je v zadnjem času trend povsem spremenil. Ne le pri karoserijskih izvedbah, kjer SUV-ji in križanci popolnoma izpodrivajo enoprostorce in kombilimuzine, temveč tudi pri opremljenosti. Pogledano čez palec, je na tokratnem avtomobilskem salonu najmanj polovica razstavnih vozil opremljenih s samodejnim menjalnikom, s čimer se želi uporabnike ročnih menjalnikov vzpodbuditi k naprednejšemu razmišljanju. Prav tako je malo vozil, katerim moramo prtljažna vrata zapirati ročno, saj vse to dandanes počne elektronsko krmiljenje; da o asistenčnih sistemih za lažjo in predvsem varnejšo vožnjo niti ne govorimo.
Če je avtomobilski salon vsebinsko zanimiv in vreden pohvale, je infrastruktura, organizacija in obsejemska ponudba samega sejmišča vredna velikih kritik. Gospodarsko razstavišče je omejeno s svojim prostorom in utesnjeno znotraj Ljubljane. Vsa večja evropska sejmišča najdemo neposredno ob obvoznicah in z velikim, kaj velikim, ogromnim parkirnim prostorom. Verjamemo, da bi na tak dogodek privabili še veliko večje število obiskovalcev, če bi se dogajanje odvijalo nekje ob obrobju Ljubljane. Poleg tega imajo razstavljalci premalo prostora, da bi pokazali vse svoje jeklene konjičke, ki jih premore znamka. Pri Mercedesu smo recimo pogrešali razred V, a ga roko na srce tudi niso imeli kam več parkirati. Podobno je tudi pri drugih znamkah, ki so morale svoja vozila parkirati kar nevarno drug ob drugem. Moramo se zavedati, da je okoli vozil gneča in da so vrata v vozila večino časa odprta. Če se želimo vmes prebiti še z invalidskim vozičkom, moramo biti že kar previdni. Pogrešali smo tudi več obsejemske živahnosti. S slabo in drago kulinarično ponudbo, se obiskovalec ne bo dolgo zadrževal na sejmišču. No, mogoče pa smo s kulinariko in obsejemskimi dejavnostmi zgolj “razvajeni” s Celjskega sejmišča, kjer je ta ponudba precej večja. Če se spomnimo na sejem Gospodarskih vozil v Celju, ki je poleg predstavitve istočasno ponujal tudi testne vožnje, je dogajanje v Ljubljani precej pod to ponudbo. Pred tremi leti smo obiskali tudi avtomobilski sejem v Salzburgu, kjer je prostornost, organizacija in obsejemska ponudba tudi kakšno stopničko višje. WC za invalida smo na Gospodarskem razstavišču iskali kot zlato v rudniku. Tudi na tem področju precej prednjačijo ostala prej omenjena sejmišča. A verjamemo, da se bo to v bodoče izboljšalo in ne bo metalo slabo luč na celoten imeniten dogodek, ki smo ga dolgo predolgo čakali na slovenskih tleh.
POD ČRTO
Avtomobilski salon si je vredno ogledati tudi, če še ne razmišljamo o menjavi vozila. Z ogledom večih znamk in modelov lahko hitro opazimo, da je razvoj avtomobilske industrije v zadnjih dveh, treh letih ekstremno hiter. Podobno, kot je ob koncu 90-ih let eksponentno poskočil razvoj in napredek na področju osebnih računalnikov in kasneje na področju pametnih telefonov. Tokrat so očitno v takšnem razvoju avtomobili. In ravno zaradi hitrega razvoja vseh asistenčnih sistemov in “bonbončkov” med opremo, se avtomobili statistično gledano iz leta v leto cenijo, saj je nekaj, kar je danes v standardni opremi, bilo dve leti nazaj na voljo za pregrešno drago doplačilo.
