Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo

Oceni ta prispevek
(2 glasov)
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo

Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, s katerim naj bi upravičenec poravnaval stroške, nastale zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč.

Dodatek za pomoč in postrežbo (skrajšano: DPP) lahko pridobi oseba z zakonsko določenim statusom in mnenjem invalidske komisije ali drugega izvedenca zavoda, da je tej osebi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega ali da gre za osebo, ki ji ta pravica po zakonu pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tako prejemniki pokojnin (starostne, invalidske, vdovske ali družinske) in nekateri zavarovanci, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega.

Za sprožitev postopka je potrebno izpolniti obrazec ZPIZ 10340-1/1, ob predpostavki, da oseba, ki zaprosi za DPP izpolnjuje pogoje. 

Naloga invalidske komisije ali drugega izvedenca zavoda je, da poda mnenje, ali je osebi, ki uveljavlja pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, nujno potrebna stalna pomoč in postrežba druge osebe za opravljanje vseh ali pa večine osnovnih življenjskih potreb, da je slepa ali slabovidna oziroma da potrebuje stalno nadzorstvo, ali da je pri njej podana zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70 odstotkov.

Zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70 odstotkov je podana pri zavarovancu:

  • paraplegiku, ki je zaradi paralize spodnjih okončin vezan na invalidski voziček,

  • ki je zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezan na invalidski voziček,

  • ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premika s težavo in mora v to aktivnost vlagati prekomerne napore,

  • z nadkolensko amputacijo okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premika le s podporo bergel ali palic,

  • s podkolensko ali nadkolensko amputacijo okončin, pri katerih ni mogoča uporaba protez in je trajno vezan na invalidski voziček,

  • z živčnomišičnim ali mišičnim obolenjem, pri katerem elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več mogoče samostojno premikanje v prostoru brez pomoči tuje osebe,

  • z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

Dodatek za pomoč in postrežbo zakonsko pripada upravičencu od dneva nastanka potrebe po pomoči in postrežbi. Od tedaj dalje mu gre tudi izplačilo prejemka, vendar pa največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve zanj in še za šest mesecev nazaj.

Višina dodatka za pomoč in postrežbo se usklajuje po zakonu, s katerim je urejeno usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Z zakonom so opisno določeni trije možni zneski dodatka za pomoč in postrežbo v razmerju do najnižje pokojninske osnove, veljavne v decembru 2012, ki se izplačujejo od njegove uveljavitve in sicer v višini:

  • 53% te osnove, če je namenjen za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter slepo in nepokretno osebo,
  • polovice zneska za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, če je namenjen za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter slabovidnemu in
  • 76% te osnove, če je namenjen uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24 urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstvenega tehnika) za stalno izvajanje zdravstvene nege.

 

Za podrobnejše informacije se obrnite na ZPIZ in na njihove svetovalce.

 

Vir: ZPIZ

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information