TEST: Ford Transit Custom Kombi 2,2 TDCi Trend

Ford Transit se je v vsem svojem času proizvodnje (t.j. od leta 1965) dodobra zasidral v razredu dostavnih vozil. Kljub vse večjemu številu konkurentov na trgu, je obdržal določen tržni delež, katerega želijo Fordovci z novo, sedmo generacijo, še povečati.

Skupaj z novo generacijo prihajajo tudi nove izpeljanke. Najprej se nam je predstavil Ford Transit Custom (skupaj z bolj družinskim modelom Tourneo Custom), pred kratkim je bil predstavljen Ford Transit Connect, ki konkurira Caddyju, Kangooju in ostalim, pričakujemo pa še »pravega« Transita, brez dodatkov v imenu, ki naj bi s svojo zmogljivostjo in kubikažo prostora konkuriral večjim dostavnikom kot so Boxer, Sprinter, Master, ipd.

Izmed vseh izvedenk smo na test tokrat zapeljali Ford Transit Custom Kombi z najbogatejšo opremo na naših tleh – Trend in trenutno najzmogljivejšim agregatom, ki ob 2,2-litrski prostornini ponudi 114 kW (155 KM) moči. In ravno ta moč je ena izmed lastnosti, ki je med testom risala nasmeh na obraz. Avto, kljub svoji teži, pospešuje hitro in učinkovito, vožnja navkreber se zdi otročje lahka, na avtocestah pa omogoča umirjeno in s tem tudi varčno vožnjo in nam obenem suvereno dopušča tudi vožnjo na prehitevalnem pasu. Z močjo, ki v praksi deluje še intenzivnejše kot na papirju, se novi Ford Transit Custom brez težav vozi po skrajnem levem pasu nemških avtocest.
Pri vsem tem pa ne smemo zanemariti varčnosti. Kljub veliki prostornini motorja, je poraba goriva ena izmed najnižjih v segmentu. Na papirju je namreč to najnižja poprečna poraba v razredu primerljivih dostavnikov s takšno močjo motorja – 6,7 l/100 km. No, na testu je bila poraba vendarle malenkost višja, a vseeno se je testno poprečje (različnih načinov vožnje in cest) ustavilo na zavidljivih 7,2 l/100 km.

Transit Custom Kombi ni le prostoren, temveč je ogromen. Na testu smo imeli različico L2H1, kar pomeni daljšo medosno razdaljo in normalno, nizko streho. Dolžina vozila je tako znašala 5,34 m. Ta dolžina, poleg osmih sedežev in dovolj prtljažnega prostora, pomeni tudi to, da na večini parkirišč zadek vozila ostane na cesti. A tudi brez tega, bi novega Forda Transit Custom s težavo prezrli. Obraze mimoidočih smo privabljali predvsem s svojim prednjim agresivnim videzom v slogu Forda, tako med vožnjo kot tudi na parkirišču.

Kombi različica je v prvi vrsti namenjena prevozu potnikov, zato ni potrebno izgubljati besed z razlago, da je vožnja udobna, neutrujajoča in lahkotna. Voznik ima v rokah v usnje oblečen volanski obroč, prijeten na otip in obdan z gumbi za upravljanje tempomata, omejevalnika hitrosti, potovalnega računalnika in radijskega sprejemnika, ki v osnovi ponuja USB priklop, medtem ko je CD-predvajalnik odsoten in na voljo z boljšim radijem, proti doplačilu. Tudi zvok je z osnovnim avtoradijem nekoliko slabše kakovosti in deluje »zaprto«. Med vožnjo zmoti nekoliko majhna stopalka sklopke, ki tu in tam »poskrbi«, da nam stopalo pri spuščanju zleze med stopalko in kolotek, ki je predvsem na daljših poteh moteč, ker nam levo nogo sili držati ves čas na enakem mestu. Ima pa voznik na voljo ogromno priročnih odlagalnih mest, kjer je še posebej omembe vredno gumirano »držalo« mobilnega telefona, ki je pozicioniran tako, da ima voznik njegov zaslon neprestano na očeh. Voznikov sedež je 8-smerno nastavljiv in, kot tudi ostali, zelo udoben. Vožnja po vijugastih cestah zna biti za sovoznikova naporna, saj smo zaman iskali naslon za levo roko na enojnem sovoznikovem sedežu, zato priporočamo paket v katerem, poleg naslona za roke, dobimo tudi ogrevana prednja sedeža ter 8-smerno nastavljiv sovoznikov sedež.

Podvozje je trdo, a dovolj sofisticirano, da potniki in njihove hrbtenice zaradi njega ne trpijo. Neravnine, ležeči policaji in številne nepričakovane luknje na naših cestah potnikom (ali tovoru) ne povzročajo preglavic. Večinoma zgolj slišimo, da je pod kolesi izboklina ali vboklina. Volan je na mestu srednje mehak, med vožnjo pa je upravljanje zelo lahkotno in ne zahteva veliko sile. Tudi zavora prime hitro in sunkovito, brez močnega pritiska na stopalko zavore. A kljub temu je za morebitno nadaljno predelavo, za samostojno vožnjo voznika invalida, dokaj težaven, saj nas v notranjosti preseneti (pre)mnogo ovalnih površin, kolotek pomaknjen precej proti stopalki sklopke, stopnica med vozniškim in potniškim delom ter cevi in inštalacija, ki je napeljana pod vozniškim sedežem. No, pa vendar je za tovrstne predelave potrebno počakati na verzijo s samodejnim menjalnikom (če le-ta sploh bo).

Epilog

Ford Transit Custom Kombi je odlična izbira za prevoz oseb, bodisi na delo, bodisi do letališča oz. na t.i. »shutlle« vožnje. Cenovno je nekje v zlati sredini – dražji od npr. primeljivega Renault Trafica in precej cenejši od primerljivega Volkswagna Caravelle. In točno tu vmes se uvršča tudi po kakovosti in počutju med vožnjo. Za družine in potovanja na nekoliko višjem nivoju, pa je za (zgolj) kakšnega dobrega tisočaka več na voljo bratski Tourneo Custom, ki je precej bolje opremljen že v osnovi. In tudi on se uvršča nekje med Renault Trafic Passanger in Volkswagen Multivan.

{gallery}AVTO-MOBIL/Testi/2013/Ford_Transit{/gallery}